Predstavitev katedre

Razvoj katedre za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa je povezan z razvojem stomatološke klinike in medicinske fakultete. Leta 1950 je bila ustanovljena katedra za konzervirajoče zobozdravstvo, kot organizacijska enota stomatološke fakultete, predhodnice odseka za stomatologijo.
Prvega učitelja - docenta dr. A. Logarja je dobila katedra 1951. Število učiteljev in njihovih sodelavcev se je stalno povečevalo. Katedra ima sedaj dva učitelja in šest asistentov. Katedra je v preteklih letih opravila eno osrednjih nalog v slovenskem zobozdravstvu. Njeni predstojniki so v veliki meri oblikovali slovensko stomatologijo. Predstojniki katedre so bili prof. dr. Anton Logar (1954 - 1970), prof. dr. Čedomir Ravnik (1970 - 1989), prof.dr. Vito Vrbič (1989 - 1998), prof. dr. Dominik Gašperšič (1998 - 2004), doc. dr. Franek Klemenc (2004 - 2007), doc. dr. Janja Jan (2007 -). V zadnjih 10 letih so bili učitelji in asistenti katedre prof. dr. Vito Vrbič, prof. dr. Dominik Gašperšič, doc. dr. Viljem Vrbošek, doc. dr. Franek Klemenc, doc. dr. Mirela Kogej-Rode, prof. dr. Janja Jan, doc. dr. Igor Potočnik, doc. dr. Aleš Fidler, asist. dr. Janez Leskovec, asist. dr. Lidija Nemeth, asist. mag. Tatjana Ban-Zlatev, asist. mag. Nataša Jevnikar, asist. mag. Iztok Štamfelj, asist. Maja Grošelj, asist. Tomi Samec, asist. Igor Križnar. Na vajah pomagajo še zobne instrumentarke, tehnični sodelavec in demonstratorji.
Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa je danes enota Odseka za dentalno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Člani katedre se ukvarjajo z pedagoškim, raziskovalnim ter kliničnim delom. Vsebina in način pouka sta se na katedri razvijala v skladu z razvojem stroke in organizacijo pouka MF UL.

Katedra ustvarja in prenaša strokovno doktrino na dodiplomske in podiplomske študente MF, pa tudi v širši slovenski strokovni prostor. Iz teh prizadevanj so izdali v zadnjih desetih letih slovenske učbenike Histologija zobnega organa (tretja izdaja 2003) Histološki atlas zobnega organa (2001), Razvoj obraza, ustne votline in zobnega organa (2002), Anatomija zob (2002), Zgradba zoba : mikroskopski prikaz s pojasnili (2006), Propedevtika zobnih bolezni (2006). Tudi publikacija Upadanje zobne gnilobe v Sloveniji (1998) je pomožno učno gradivo.

Največji delež izobraževalnega dela zajema dodiplomski študij. Dodiplomski pouk izvajamo za študente dentalne medicine MF od drugega do šestega letnika in pri izbranih predavanjih za študente splošne medicine MF. Katedra poučuje predmete Normalna morfologija zobnega organa in Zobne bolezni za študente dentalne medicine. Normalna morfologija zobnega organa zajema anatomijo zob in histologijo zobnega organa (tretji semester). Predmet Zobne bolezni, ki poteka od četrtega do enajstega semestra, pa sestavljajo vsebine propedevtika za zobne bolezni, preparacije in materiali, endodontija, razvoj obraza in ustne votline ter zobnega organa, razvojne nepravilnosti zob in okvare zob dejavnostne dobe. V dvanajstem semestru se je s 6-letnim študijem pridružil še predmet Zobozdravstvena preventiva odraslih, ki ga delimo s katedro za ustne bolezni in parodontologijo. Katedra poučuje še del predmeta Klinična stomatologija za peti letnik študentov medicine.
Pouk se odvija v obliki predavanj, predkliničnih in kliničnih vaj, seminarjev, izbirnih predmetov, vodenega individualnega študija, študenti imajo tudi možnost individualnega raziskovalnega dela.

Katedra pokriva tudi dejavnosti podiplomskega pouka, program izobraževanja pripravnikov, specializacijo iz zobnih bolezni in endodontije, podiplomsko izobraževanje zobozdravnikov, mentorstvo pri raziskovalnih nalogah. Vse te dejavnosti se povezujejo z aktivnim znanstveno-raziskovalnim delom članov. Katedra je glede kliničnih izobraževalnih dejavnosti povezana s centrom za zobne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.
V zadnjih letih so člani katedre usmerjali novo nastali program specializacije iz zobnih bolezni in endodontije (do sedaj specializacija iz ustnih in zobnih bolezni in parodontologije), ki je priznan tudi od Evropske endodontske zveze. Program traja tri leta. Pedagoški kader sodeluje pri izvajanju specializacij iz drugih stomatoloških strok ter pri programu izobraževanja pripravnikov. Člani katedre skupaj z drugimi specialisti vsako drugo leto organizirajo kongres iz zobnih bolezni in endodontije.
Področja raziskovalnega dela članov katedre so: morfologija zobnega organa; polnilni materiali; preprečevanje škodljivih posledic v ustni votlini, ki nastanejo po obsevanju tumorjev obraza in vratu; vpliv škodljivih dejavnikov okolja na razvoj zobnega organa; vpliv lokalnih anestetikov na občutljivost perifernega senzornega živca; preučevanje makrofagov v kroničnem apikalnem procesu; vpliv belilnih sredstev na zobna tkiva; vpliv preparacije kavitete na pulpo-dentinski organ; digitalna subtrakcijska radiografija trdih tkiv v ustni votlini; razvojne okvare sklenine; zobni karies; odontometrija.
Člani katedre so vključeni v raziskovalne projekte. Poteka tudi sodelovanje z univerzami v EU in v ZDA. V zadnjih desetih letih je magistriralo šest članov katedre, pet pa jih je pridobilo doktorat znanosti.