Predstavitev

Medicinska fakulteta je bila vse od l.1958 dalje tesno vpeta v proces uvajanja redne športne vzgoje v študijske programe članic. Profesorja na Medicinski fakulteti Dr. Bonač in  dr. Miroslav Kališnik  sta kot predsednika Komisije za telesno kulturo in predvojaško vzgojo pri Univerzitetnem svetu , slednji kasneje tudi kot prorektor, poudarjala pozitivne vplive rednega športnega udejstvovanja in s tem pomen športne vzgoje  pri oblikovanju osebnosti mladih intelektualcev. Ob zavedanju, da občasna rekreativna vadba, ki  se je za vse študente takratne univerze in s tem tudi za študente medicine izvajala v številnih prostorih ljubljanskih društev, ne zadošča za celovit bio-psiho-socialni razvoj bodočih diplomantov, se je prav na pobudo in zaradi tehtnih utemeljitev dr. M.Kališnika uprava univerze odločila in uvedla športno vzgojo kot obvezni predmet najprej v prve letnike (l.1963), sčasoma tudi v višje letnike študija. Medicinska fakulteta je redno športno vzgojo kot obvezni predmet v prvem letniku, svojim študentom ponudila kot tretja članica ljubljanske univerze v študijskem letu 1964/65. V naslednjem letu so na fakulteti redno zaposlili prvega športnega pedagoga, višjega predavatelja Janeza Berganta. Vse od leta 1970, ko se mu je pridružil predavatelj Julijan Stanič, sta na fakulteti zaposlena dva pedagoga. Od l.1980 do l.1997    predavatelj Metod Klemenc, od l.1984 višji predavatelj Slavko Potočnik in od l.1998 predavateljica Ksenija Filipič-Jeras. Slednja dva vodita programe športa še danes.

Študentje MF so svoje interese na področju športa vsa leta kreativno urisničevali tudi v svojem športnem društvu. Društvo se je nekajkrat preoblikovalo in preimenovalo. Prvotno Športno društvo študentov medicine se je l. 1986 preimenovalo v ŠD Marko Godina in nato konec 90 let ponovno v Športno društvo študentov medicine (ŠDM). Sedaj študentje svoje športne ambicije uresničujejo pod okriljem DŠMS (projekt Šport).

V okviru redne  športne vzgoje so imeli študentje na voljo številne športne zvrsti, ki so se prilagajale času in potrebam študentske populacije. Poleg redne vadbe v okviru športne vzgoje so se študentje in študentke vsa leta zelo uspešno udeleževali  športnih tekmovanj Univerze v Ljubljani v ekipnih in individualnih  športih. Ko se je  v preteklosti še tekmovalo tudi v kategoriji za prvaka Športnih prvenstev univerze ( moški in ženske), so l.1992 za tretje osvojeno prvenstvo  v trajno last prejeli veliki prehodni pokal Športnih prvenstev Univerze v Ljubljani. V zadnjih letih se prav tako praviloma uvrščajo v končnice tekmovanj, dosegli so številne naslove univerzitetnih prvakov tako v moški kot ženski konkurenci (košarka, odbojka, plavanje, orientacijski tek, strelstvo,….).

V študijskem letu 2009/10 je bila redna športna vzgoja zadnjič v indeksu prvih treh letnikov študija kot obvezni predmet.  S postopnim uvajanjem  bolonjskih študijskih programov je športna vzgoja na MF postala obštudijska dejavnost. Študentje vseh šestih letnikov študija na fakulteti imajo možnost prostovoljne udeležbe v programih športa, ki jih še vedno vodita dva predavatelja, športna pedagoga. Čas po uvedbi bolonjskih študijskih programov in s tem nastale spremembe v organizaciji športa na UL, je pokazal, da se številni študentje še  vedno radi vključujejo v programe športa, žal pa je rednost vadbe močno upadla in le manjšina po vpisu v program tega tudi redno obiskuje. Športni pedagogi ugotavljamo, da programe najraje obiskujejo študentje z zelo dobrim odnosom do športa in gibanja, žal pa se mu najraje izognejo tisti, ki v družini in predhodnem sistemu izobraževanja iz različnih vzrokov niso razvili primernih gibalnih navad, ki bi jih vodile v kvalitetnejše preživljanje prostega časa, predvsem pa v bolj zdrav življenjski slog. In študentje medicine niso izjema.