Opis

Zemljevid



Osnovni podatki


Papua Nova Gvineja (PNG) je neodvisna, demokratična država, ki se nahaja severno od Avstralije in vzhodno od Indonezije.

Ekonomija se naslanja predvsem na izvoz. Bruto domači prihodek na prebivalca znaša 730 USD.

V PNG živi 5.2 milijona ljudi, ki izvirajo iz več kot tisoč različnih plemenskih skupin in govorijo vsaj dva od 700 ali več različnih tradicionalnih jezikov. Angleščina je formalni jezik v izobraževalnem, poslovnem in profesionalnem okolju. Rast prebivalstva znaša 2.6 odstotka letno. Pismenih je 4.5 odstotka ljudi. Približno 95 odstotkov ljudi živi v oddaljenih, kmečkih vasicah, ki nimajo stika z modernizirano civilizacijo. Ukvarjajo se predvsem s kmetovanjem. PNG, ki je ena največjih svetovnih proizvajalk čaja in kave, ima tudi ogromne zaloge nafte, zemeljskega plina, zlata, bakra, platine in drugih mineralnih depozitov.

:: na vrh

Turizem


PNG, kot eno izmed najbolj odročnih svetovnih področij, uvrščajo med deset najbolj privlačnih destinacij za eko-turizem. Za Amazonijo ima po velikosti drugi največji deževni gozd, ki nudi zatočišče preko 2,500 različnim vrstam eksotičnih orhidej, 400 vrstam bananovcev, 38 vrstam rajskih ptic in še mnogim drugim. Velja tudi za eno izmed petih najboljših lokacij za potapljanje.

Na splošno PNG velja za prijazno državo, vendar je predvsem v zadnjih letih postala kraj, kjer kriminal lokalnim oblastem povzroča velike težave. Velik negativni vpliv ima tudi na turizem. Leta 1986 je na obalah PNG pristalo več kot 40 križark. Danes jih lahko naštejemo manj kot 3 letno. Medtem ko Fidji obišče preko 450,000 turistov, se lahko Papua pohvali le z okoli 14,000 obiskovalci letno (in se ta številka je danes verjetno precej manjša). Na začetku devetdesetih let je bila država idealna lokacija za turiste vseh vrst. Danes so kriminalne združbe vzele svoj davek in pregnale večino turistov.

PNG pokriva surova pokrajina. Neverjetno ohranjen košček Zemlje, prežet z močvirji, gorovji iz apnenca in predvsem brezmejnim tropskim gozdom. S področji zadušljive vročine in hladnimi nočmi visokogorja, z biseri okrašenimi obmorskimi ljudmi in prozaičnimi gorjani, majhnimi drevesnimi kenguruji in največjimi metulji kraljice Aleksandre. Tolikšna raznolikost je že od nekdaj privabljala množice navdušenih raziskovalcev, antropologov in popotnikov.

:: na vrh

Zgodovina


Papua Nova Gvineja je bila pred 50,000 leti poseljena z Azijskimi naseljenci. Prvi Evropejec, ki je leta 1526 pristal na tem delu otoka je bil Portugalski raziskovalec Jorge de Meneses, ki je takrat še neraziskanem delu sveta dal ime Ilhas dos Papuas (Otok skodranih las). Španec Inigo Ortiz de Retes jo je kasneje poimenoval Nova Gvineja, ker so ga tamkajsnji ljudje spominjali na tiste iz Afriske Gvineje. Kasneje so tukaj pristajali se Bougainville, Cook, Stanley in John Moresby.

Nato je Nova Gvineja več stoletij samevala. Izjema so bili obiski Nizozemcev, ki so si prizadevali vzpostaviti evropsko avtoriteto nad otokom. Leta 1824 so razglasili protektorat nad zahodnim delom otoka. Podobno so na severnem delu otoka naredili Nemci. Kolonialistična trojica je bila dokončno formirana, ko si je Anglija tri dni pozneje prisvojila južni del otoka.

Leta 1906 britanska Nova Gvineja postane Papua in administracijo prevzame neodvisna Avstralija. Z izbruhom 2. svetovne vojne Avstralci prevzamejo nemško poveljstvo v Rabaulu in nemški del Nove Gvineje. Leta 1920 Liga narodov celotno področje formalno podeli Avstraliji kot mandatni teritorij. Med vojno so otoki na severu in večina severnega dela padli v roke Japoncem, ki so počasi prodirali proti Avstraliji, vse dokler jih niso zavezniki ustavili na Papui. Po koncu vojne so se Japonci umaknili z vseh okupiranih področij. Povojni vzhodni del Nove Gvineje se preimenuje v Teritorij Papue in Nove Gvineje. Indonezijci so leta 1963 zasedli nizozemsko Novo Gvinejo in si jo priključili kot Irian Jayo. Popolno neodvisnost so si prebivalci Papue Nove Gvineje pridobili leta 1975.

Prva težava, s katero so se Papuanci morali spoprijeti takoj po pridobitvi neodvisnosti, so bili odnosi z močnejšo sosedo Indonezijo. Po prevzemu Irian Jaye (Zahodni Irian) so številni Papuanci na zahodu otoka organizirali gverilsko uporniško gibanje - Organisasi Papua Merdeka (OPM), ki se je Indonezijcem le s težavo upiralo. Napetost se je umirila po letu 1985, ko se je zmanjšalo število beguncev v PNG (skupaj okoli 10,000). Danes na tleh Zahodne province še vedno živi okoli 7500 beguncev iz Irian Jaye.

Nova težava se je kmalu pojavila na otoku Bougainville, katerega prebivalstvo se je označevalo za rasno in kulturno drugačne od ljudi na glavnem otoku. Povod za nerede je bilo veliko uničevanje narave, ki ga je povzročil gigantski rudnik bakra, Panguna, ki je bil v lasti Avstralcev, pa tudi delitev dobička od katerega prebivalci Bougainvilla niso imeli ničesar. Ustanovili so Bougainville Revolutionary Army (BRA) in dosegli, da se je rudnik leta 1989 zaprl. Njihove zahteve po secesiji so zanetile konfrontacijo s Papuansko vojsko, kar je imelo za posledico številna kršenja človekovih pravic, med katerimi je najbolj znan masaker na praznik Sv. Valentina (1990). Vojna je bila uradno končana aprila 1998, ko je po 10 letnem bojevanju domove izgubilo 40,000 in umrlo 20,000 Bougainvillčanov.

:: na vrh

Gospodarstvo


Težko dostopno ozemlje je močno vplivalo na razvoj gospodarstva. Močvirja, neprehodni pragozdovi, visoke gore in strme skale skoraj onemogočajo vsak prevoz, oziroma ga izredno podražijo. Večina Papuancev se ukvarja s kmetijstvom. Živijo v majhnih vaseh blizu svojih polj, na katerih gojijo, kar potrebujejo za vsakdanje življenje - sladek krompir, maniok, jam in taro, nekateri pa pridelujejo tudi kulture, ki jih lahko prodajajo - kakav, kokosov oreh, kavo, palmovo olje, kavčuk in čaj. Ob obali so ponekod tudi plantaže, na katerih pridelujejo kakav, kavo, čaj in kavčuk za izvoz. Velike so tudi rezerve lesa.

Rudarstvo je edina dobro razvita industrijska veja. Baker kopljejo v Ok Tediju na Novi Gvineji, blizu indonezijske meje, v večjih količinah pa še na otoku Bougainville. Baker, ki je daleč najpomembnejše izvozno blago, sestavlja več kot 60 odstotkov vsega izvoza Papue Nove Gvineje, na drugem mestu pa je zlato. Glede na to, da se cena bakra in zlata na svetovnem trgu zelo spreminja, je izvoz teh surovin precej negotova opora narodnega gospodarstva.

Poleg teh rud in lesa ima Papua Nova Gvineja le malo naravnih bogastev. Zaradi težavnega ozemlja bi bilo izredno drago graditi železnico, zelo drago pa je tudi vzdrževanje in morebitno izboljšanje sedanjega cestnega omrežja. Tako je povsem jasno, da bo tudi v bližnji prihodnosti glavno prevozno sredstvo letalo, medtem ko bo radio še naprej osnovni način sporazumevanja.

:: na vrh

Geografske značilnosti


Papua Nova Gvineja leži nekaj stopinj južno od ekvatorja in severno od najsevernejše točke Avstralije, rta York. Narava se predstavlja na Novi Gvineji v vsej svoji divjini in dih jemajoči lepoti. V njenem osrčju si podajajo roke bujni tropski gozdovi, s snegom pokriti gorski vršaci, globoke doline z vijugastimi rekami, kadeči se ognjeniki in gole skale. Obalna območja obdajajo močvirja z mangrovami in široki koralni grebeni. Večina koralnih otokov, ki so v resnici vrhovi podmorskih gora, segajo le malo nad morsko gladino, na drugih, zlasti na Novi Angliji in Bougainvillu, pa se vrhovi dvigajo nekaj sto metrov visoko. Na vzhodnem delu Nove Gvineje domujejo najvišje gore. Mogočni verigi Bismarckovega in Owen-Stanleyjevega gorovja sta kot hrbtenica, ki poteka po sredini otoka. Mont Victoria v Owen-Stanleyjevem gorovju se dvigne do 4073 m visoko. Mont Wilhelm (4694 m) v sosednjem Bismarckovem gorovju pa je najvišji vrh na Papui Novi Gvineji. Na obeh straneh osrednjega gorovja se razteza prostran nizek in gričevnat svet.

Papua Nova Gvineja ima vroče in vlažno tropsko podnebje. Ker leži v bližini ekvatorja, se temperature med letom ne spreminjajo. V ravninskem svetu se gibljejo med 24 in 28°C, v višjih legah pa je nekoliko bolj sveže (povprečje okoli 20°C). Tudi padavine ne poznajo posebnih deževnih ali sušnih obdobij. Letno pade okoli 2000 mm dežja, ki daje življenje bujnemu tropskemu gozdu, ki pokriva štiri petine dežele in napaja reke, ki se spuščajo z gora. Največji med njimi sta Fly in Sepik, ki pa sta komaj vidni, saj se njune vode izgubijo v prostranih močvirjih, preden se izlijejo v Tihi ocean.

Tako kot je raznolika pokrajina, je raznolik in pisan tudi rastlinski in živalski svet. Bujni tropski gozdovi so domovanje številnih vrst ptic, med katerimi je tudi 45 vrst živo pisanih rajskih ptic. V pragozdu in med mangrovami se spreletavajo največji in najbolj slikoviti metulji na svetu. Živalski svet je nekoliko podoben avstralskemu. Tudi tu najdemo drevesne kenguruje, mravljinčarje in nenavadno vrsto psa, Hallstromovega dinga, potomca podivjanih psov prvih naseljencev. Zaradi zelo razgibanega ozemlja so prostrana območja še neraziskana in botaniki ter zoologi menijo, da se skrivajo v njih še številne druge vrste rastlin in živali.

:: na vrh

Dejstva

DRŽAVA

Uradno ime države: Neodvisna država Papua Nova Gvineja (The Independent State of Papua New Guinea)

Glavno mesto: Port Moresby

Velikost: 462,840 kvadratnih km

Zamljepisna razdelitev: Vzhodni del Nove Gvineje, Bismarckovo otočje, Bougainville in Buka (Salamonovo otočje) ter približno 600 manjših otočkov; gorata in pokrita s tropskimi pragozdovi

Podnebje: Vlažno in vroče tropsko podnebje

Glavne reke: Fly, Sepik, Purari

Najvišji vrh: Mount Wilhelm, 4694 m

VLADAVINA

Oblika vladavine: Parlamentarna monarhija

Državni poglavar: Angleška kraljica, ki jo zastopa generalni guverner

Šef vlade: ministrski predsednik Sir Michael Somare

Upravna razdelitev: 20 provinc

Zakonodaja: Narodna skupsčina (enodomni parlament) s 109 člani, izvoljenimi za 5 let

Sodstvo: Vrhovno sodišče, narodno sodišče, okrožna sodišča, vaška sodišča

Oborožene sile: 3200 mož, prostovoljno služenje

PREBIVALSTVO

Število: 5.2 milijona

Jezik: Angleški (uradni), več kot 700 krajevnih narečij

Vera: 44% protestanti, 22% katoliki, animisti, privrženci tradicionalnih kultov

Narodnosti: 95% Melanezijci, 5% Polinezijci, Mikronezijci, Kitajci

Obiskovanje šole po starosti: 7-12 let 60%, 11-16 let 11%, 20-24 let 1.8%

GOSPODARSTVO

Denarna enota: Kina

Brutoprodukt na prebivalca: 730 USD

Letna stopnja rasti: -0.3% (1980-1985)

Zunajtrgovinska bilanca v USD: 235 milijonov (1988)

Uvoz: Stroji, vozila, nafta in naftni derivati, živila

Izvoz: Baker, zlato, palmovo olje, kopra, kava, kakav, čaj, kavčuk

Trgovinski partnerji: Nemčija, Japonska, Avstralija, Velika Britanija

Zaposleni po gospodarskih vejah: 77.8% kmetijstvo, ribištvo in rudarstvo, 5.2% industrija in gradbeništvo, 17% storitvene dejavnosti

Dnevniki: 2 s skupno naklado 45000

ZDRAVJE IN PREHRANA

Življenjska doba: Moški 54 let, ženske 53 let

Prirastek prebivalstva: 2.5%, mlajših od 15 let je 42%

Zdravstvo: 1 zdravnik na 12375 prebivalcev

:: na vrh